Še ena pesem iz najinega drugega albuma Steklasika je dobila video podobo.
Besedilo: Uroš Steklasa
Glasba: Uroš Steklasa
Aranžma: Jean Markič
Mix & Master: Jean Markič, Domen Gracej
Posneto v Fono studio
VIDEOSPOT:
Produced by: 3230 Produkcija & Digital3 Production
Producer & Director: Žiga Kukovič
DOP: Nik Gradišnik
Editors: Žiga Kukovič, Nik Gradišnik
Colorist: Nik Lavrič
First Assistant Director: Katarina Lodrant
First Assistant Camera: Robert Wochl
Drone Operator: Martin Zgela
Set designers: Erik Školiber, Andraž Vončina
Camera Assistant & BTS: Ajda Mljač
Camera Assistant & BTS: Jakob Jeselnik
Graphic Designer: Blaž Boršič
Frizer: Urban Cvirn
Make up artist: Maja Železnik
Glasbeniki:
Klaviature: Jean Markič
Kitare: Marko Smiljanić
Bas: Matej Tekavčič
Bobni: Tilen Zakrajšek
Trobente: Domen Gracej,
Sax: Danijel Lauko
Pozavna: Tine Plahutnik
Violine: Neža Nahtigal, Ana Ločniškar, Lara Primožič, Laura Calligaris.
BESEDILO:
Pride čas, ko pomisliš, kam odhaja moja že mladost,
postajava ena tistih, ki prav’jo, ej prestar sem že za to norost.
Še vedno živa ljubezen in vedno raje gledam tvoj nasmeh,
a spomin ne odneha, me pelje tja, kjer začel se je ta najin greh.
Ko sva letela, svobodo uživala na krilih svojih sanj.
In se vozila, po cestah od besed pa vse tja do dejanj.
Nisva pustila, da zmotil kdo bi najin ples pod mavrico,
lepoto užila in gledala v sonce, ki pada za goro.
Pridejo oblaki, včasih je težko ceniti, kar imaš.
Se zdi v trenutkih, da manj vzameš si in vedno več razdaš.
A ne pozabi, da tistih dni nihče ne bo vzel,
ljubezni plamen takrat med nama je vzcvetel.
Ko sva letela, svobodo uživala na krilih svojih sanj.
In se vozila, po cestah od besed pa vse tja do dejanj.
Nisva pustila, da zmotil kdo bi najin ples pod mavrico,
lepoto užila in gledala v sonce, ki pada za goro.
Življenje vzame na eni strani, a na drugi nekaj da,
vsaka pesem, še najlepša, enkrat se nekje konča.
A njen odmev pa v vetru spremlja najine poti
in vedno znova hodila bova tja, kjer žarele so oči.